LEGA IN TLORIS: Pravilno orientirana cerkev stoji na ploščadi sredi vasi. V tlorisu si sledita prezbiterij in ladja. Na jugu je prezbiteriju prizidana zakristija, ladji pa zvonik.
ZGODOVINA: Kraj in posredno z njim tudi cerkev se omenjata 1523. Cerkev ja bila podružnica župnije v Kamnjah. Pri njej je bila 1792 ustanovljena kuracija, prvi vikar pa se omenja 1863. Sedanja cerkev je bila sezidana 1884 pod vodstvom Mihela Blažka in posvečena naslednje leto. Arhitektura sledi tradiciji 18. stoletja, ki jo povezuje z dodatki historizma. Zvonik je iz leta 1898. Župnija je bila ustanovljena 1943 in je obstajala 75 let (do 2018). Leta 1989 je bila cerkev temeljito obnovljena pod vodstvom Jožeta Kregarja.
ZUNANJŠČINA: Ladja je pravokotna, prezbiterij ima triosminski zaključek. Fasada je zaključena s timpanonom. V cerkev vodi kamnit portal s preklado. Na severni ladijski steni je vzidana plošča z letnico 1884. Zvonik pripada oglejskemu tipu, vendar so stranice njegovega ostenja in tamburja opremljene z neogotskimi čeli.
NOTRANJŠČINA: Pilastri delijo ladjo v tri pole. Nad venčnim zidcem, ki teče prek pilastrskega slavoloka v prezbiterij, se pne zrcalni obok. Prezbiterij je pokrit z banjastim obokom, ki preide na vzhodu v neogotski zaključek. V prezbiteriju visi misijonski križ iz leta 1921.
POSLIKAVA: Freske v prezbiteriju in ladji so nastale leta 1954. Prezbiterij je poslikal p. Ladislav Pintar. V lunetah so prizori: Sv. Filip pokliče Natanaela, Jezus in stotnik, Jezus in Samarijanka ter Tomaž krščuje v Indiji. Na temenu oboka je upodobljeno Jagnje Božje, v sosvodnicah pa simboli vere.
Freske v ladji je naslikal Anton Cigoj. Na zrcalu oboka je v štukiranih okvirjih upodobljeno Marijino vnebovzetje. V sosvodnicah so krščanski simboli. Na pevskem koru sta v luneti severne stene upodobljena sv. Ciril in Metod, na južni steni pa sv. Cecilija, ki je delo Danila Jejčiča.
OPREMA: Veliki oltar sv. Tomaža iz kamna in marmorja je tabernakeljskega tipa. Leta 1885 ga je izdelal Gregoretti iz Vidma. Nad njim visi oltarna slika Nejeverni Tomaž (olje na platno), neoklasicistično delo Josipa Schoepfla v sočasnem okvirju. Ob straneh sta mavčna kipa sv. Petra in sv. Pavla.
Daritveni oltar je iz lesa in marmorja, izdelan leta 1989 po načrtih Jožeta Kregarja, ki je načrtoval tudi nove klopi, tlak in ambon.
Ob slavoločni steni stojita stranska oltarja iz 19. stoletja, ki sledita tradiciji baročnih srebrnih oltarjev. V oltarju sv. Miklavža na levi je njegova slika s konca 19. stoletja. V njegovi atiki je tondo z angelom. Ob oltarju sv. Miklavža stoji krstni kamen. Oltar Device Marije na desni je iz marmorja z inkrustacijami, le atika je lesena. V tronu je zastekljena lurška votlina s kipom Lurške Matere Božje. V atiki je slika sv. Angela varuha (olje na platno). Ob tem oltarju je prižnica iz istega obdobja.
Križev pot (olje na platno) je v 2. polovici 19. stoletja po predlogah Josepha Führicha naslika Josip Schoepfl. Pod pevskim korom je na severni steni vzidana plošča z napisom o posvetitvi cerkve in z letnico 1885. Slike sv. Tomaža, sv. Miklavža in križev pot so bile obnovljene leta 2012.
V zakristiji stoji intarzirana omara iz 2. polovice 18. stoletja.
Povzeto po Leksikonu cerkva na Slovenskem, Dekanija Vipavska, str. 188-190