Kriški grič je bil že v rimskih časih na višini 183 m pomembna stateška točka sredi vipavske doline. Pod imenom Križ (Villa Crucis) se v dokumentih prvič omenja leta 1030 zaradi že takrat obstoječe cerkve sv. Križa. Leta 1482 je dal zadnji goriški grof Lenard to naselje obdati z obzidjem, kot obrambni tabor proti Turkom, ki so osemkrat pridrli na Goriško. Oskrbniki tabora so postali grofje Thurn (Della Torre). Leta 1507 je kraj z imenom Sveti Križ na Vipavskem postal trg. Naslednje leto so ga zasedli Benečani in ostali tam 14 mesecev. Na zidu hiše pod župnijsko cerkvijo se še vidi topovska krogla iz tistih časov. Takrat so prvič na Slovenskem pokali topovi. Leta 1532 je cesar Ferdinand I. povzdignil Križ »na večne čase« v mesto. Oskrbnik tabora grof Vito Della Torre je takrat začel zidati mogočen grad in ga leta 1535 dozidal. Plemiška gosopda se je naselila Na placu, v gasah pa so stanovali rokodelci in obrtniki. Mesto je varovala Kriška garda. V času širjenja protestantizma je deželni grof Jurij Thurn leta 1563 poklical Primoža Trubarja v Gorico oznanjat novo vero. Trubar se je ustavil in pridigal tudi v Križu, o čemer priča spominska plošča pred župnijskim domom. V času protireformacije so Thurni leta 1605 prodali grad grofu Hermanu Attems. Sin Friderik je leta 1636 začel ob gradu zidati samostan za kapucine, ki so prišli v Križ leta 1637 in so tu neprekinjeno do danes. Šest let pozneje je bila posvečena samostanska cerkev sv. Frančiška, kjer je tudi grobnica prvih grofov Attems. Leta 1660 je na mestu stare cerkvice na zahodni strani Križa bila postavljena mogočna cerkev sv. Križa v novogotskem slogu, ki je sedaj župnijska cerkev. Ta letnica je vidna nad glavnim vhodom cerkve. Predvideva se, da je na tem mestu bila že v 4. stoletju manjša cerkev, pozneje porušena in na novo sezidana v 10. stoletju. V sedanjo baročno obliko je bila predelana v letih 1902 in 1904. Glavni oltar je odlično kamnoseško delo iz marmorja. Stranska oltarja sta lesena in izredno lepo izrezljana. Stranska kapela, ki ima bogato štukaturno okrasje, je verjetno bila nekdaj prezbiterij v stari cerkvi. Stranska oltarja srca Jezusovega in Marije z Jezusom sta bila postavljena pred 160. leti. Prej sta bila tudi na tem mestu lesena in izrezljana, iz 17. stoletja, potem pa prodana v tržaško predmestje sv. Jakoba. Do leta 1785 je Križ bil samostojen viakriat v prafari Vipava, v tem letu pa je bila ustanovljena župnija Svetega Križa. Istega leta je župnišče upostošil požar, ki je uničil vse listine in matične knjige, razen ene mrliške. Kapucini so vedno pomagali v župniji, od leta 1956 pa tudi vodijo župnijo. Aprila 1857 se je kriški župniji pridružila podružnica sv. Petra v Dobravljah, zgrajena ali pa predelana leta 1641, ki je prej spadala pod župnijo Kamnje. Do 17. stoletja je bilo ob cerkvi sv. Križa pokopališče, nato so ga prenesli na zahodno stran obzidja. 7. avgusta 1910 pa je bilo zgrajeno in blagoslovljeno novo pokopališče, ki obstaja še sedaj. V Malih Žabljah stoji lepa kapelica Lurške Matere Božje, postavljena leta 1894, in blagoslovljena istega leta na rožnovensko nedeljo. V Plačah so leta 1946 zgradili lepo kapelo, votlino Lurške Matere Božje, ki je bila blagoslovljena 11. maja 1947. V prejšnjem stoletju je Križ začel izgubljati svojo veljavo. Po odhodu Francozov je okrajno upravo nad Križem prevzela Gorica, vipavski del je prešel pod deželo Kranjsko, meja pa je postala reka Hubelj. Zaradi naglega naraščanja obrti se je začela razvijati Ajdovščina in zaradi prostorske stiske, pomanjkanja vode in slabih prometnih zvez, sta se leta 1842 mestna uprava in sodnija preselili v Ajdovščino. Leta 1864, na dan Novega leta, je silovita burja razkrila kriški grad. Zato so se kriški grofje preselili v Gorico. Nekdanji mogočni grad je začel razpadati. Vendar še po tolikih letih tudi kot ruševina daje Križu videz izrednosti. Prvikrat se v Križu omenja šola leta 1825. V šolski kroniki je nadučitelj Jernej Rajer zapisal, da je temeljni kamen za novo šolo bil položen leta 1829. Leta 1872 je hodilo v kriško šolo 220 učencev. Leta 1885 je šola odkupila del gradu in s tem se je začela šola v gradu s 314 učenci. Leta 1897 je bilo 357 učencev. Ta del gradu z novo šolo je bil v letih 1994-96 temeljito prenovljen. V obnovljeni šoli je sedaj vrtec in 4 razredi osnovne šole. V začetku tega stoletja je Križ imel blizu 600 prebivalcev, sedaj jih šteje okoli 160. Križ je leta 1987 proslavljal 350. obletnico samostana. Ob tej priložnosti je bil obnovljen in preurejen samostan. Za ogled je bila odprta knjižnica starih knjig, tiskanih med 1500 in 1800, v glavnem v latinskem, italijanskem in nemškem jeziku. Celotna samostanska knjižnica ima preko 20.000 knjig. Odprta je bila tudi spominska soba najslavnejšega Križana, kapucina in pridigarja, p. Janeza Svetokriškega, Tobija Lionelli-ja, očeta slovenskega cerkvenega govorništva. Rojen je bil v Križu leta 1647. Tukaj je spoznal kapucinski red in se mu pridružil leta 1664. Bogoslovje je skoraj gotovo študiral na redovni bogoslovni šoli v Celju. Postal je predstojnik in pridigar v Trstu, potem v Križu, v Ljubljani, spet v Trstu, v Novem mestu, na koncu pa v Gorici, kjer je umrl 17. oktobra 1714. V spominski sobi je razstavljenih vseh pet knjig njegovih slovenskih pridig, Sacrum promptuarium, ki so jih tiskali v letih 1691-1707 v Benetkah in Ljubljani. V samostanski cerkvi je znamenita slika »Slava svete Trojice«, delo kapucinskega brata Osvalda iz leta 1668, ki je po mnenju strokovnjakov ena najlepših baročnih in ena največjih slik na platnu pri nas. Ni znana samo v Križu, saj je bila pred 30. leti za nekaj let razstavljena v Narodni galeriji v Ljubljani, nato pa tudi za nekaj časa na razstavi v Parizu. V Križu je župnija za primorske razmere kar živahna. Še posebej so lepa srečanja Frančiškovih otrok, najstnikov in mladine, ki so vsako soboto popoldne. Imamo dve mladinski skupini. Veliko mladih je tudi animatorjev, ki aktivno sodelujejo v župniji.https://zupnija-vipavski-kriz.rkc.si/index.php/content/display/3