Lega in tloris Pravilno orientirana cerkev leži na privzdignjenem zahodnem koncu Vipavskega Križa. Na severu in zahodu je obdana z obzidjem. Na vzhodu vodi do cerkve baročen dostop s stopniščem, ki ga flankira par kamnitih slopov z obeliskoma in kivinskima križema. V tlorisu si sledita prezbiterij z zakristijo na severni strani in ladja s kapelo na isti strani in z zvonikom v severozahodnem vogalu.   Zgodovina Kraj in posredno tudi cerkev se prvič omenjata ok. 1200. Cewrkev je bila prvotno podružnica vipavske župnije. 1684 se omenja kot sedež vikariata. Središče samostojne župnije je postala 1785. Prezbiterij je bils sezidan konec 15. stol. Ladja je v jedru morda še gotska. Vsekakor je bila povečana 1660 (letnica na glavnem portalu). Takrat je bil barokiziran tudi prezbiterij. 1682 so ladji prizidali kapelo, prezbiteriju pa zakristijo. Fasado so oblikovali v 2. pol. 18. stoletja. V začetku 20. stoletja je bila stavba nekoliko prezidana in poslikana.   Zunanjščina Ladja in kapela sta pravokotni, prezbiterij ima triosminski zaključek. Poznobaročno temšeljsko fasado členijo štirje pilastri, ki nosijo timpanon. V osrednjem polju sta ornamentalno izklesan zgodnjebaročni portal s trikotnim zatrepom in okno, v stranskih poljih pa polkrožno zaključeni niši s trebušastima konzolama. Prezbiterij ima pristrešen talni zidec. Na vzhodu, severovzhodu in za severozahodni steni so zazidana tri gotska šolastoločna okna. Na vzhodni steni je zgoraj baročno lunetno okno, ki osvetljuje atiko oltarja. Na ostenju gostskega okna pod njim sta kamnoseška znaka. Južno steno predirajo portal in okni iz časa obnove cerkve med 1902 in 1904.   Notranjščina Prezbiterij je banjasto obokan, s sosvodnicami. Ladja je pokrita z zrcalnim obokom, ki je od stene ločen s profiliranim zidcem. Ta teče prek slavoloka tudi po senah prezbiterija. Severna in južna ladijska stena sta poglobljeni s paroma pilastrskih oltarnih niš. Na severu se v ladjo odpira kapela sv. Križa, pokrita s potlačenim banjastim obokom, ki je bila 1683 okrašena s štukom (letnica na notranji strani slavoloka). Ostenje lijakasto poglobljenega slavoloka je prekrito s štukiranim okrasom. Na temenu sta angela iz Vera icon, pod njim s vrstijo kartuše z orodji Kristusovega trpljenja. Ob vznožju sta v štukiranih okvirjih marmorni tabli s posvetilnim napisom in kronogrami, ki dajo letnico 1682. Štukiran je tudi celoten obok kapele. Nad zidcem, okrašenim z listovnikom, so okrog kartuš razporejeni angeli in puti, ki nosijo girlande.   Poslikava Prezbiterij in ladjo je 1903 s freskami okrasil Clemente Del Neri. Na temenu prezbiterija je Povišanje sv. Križa s štirimi evangelisti. V severni in južni sosvodnici sta v medaljonih naslikana sv. Peter in sv. Pavel. V severni in južni luneti so Štirje cerkveni očetje. Luneti in sosvodnici nad severovzhodno in jugovzhodno steno so poslikane dekorativno in s simboli vere in Cerkve. Na stropu ladje je Najdenje pravega križa. Nad Marijinim oltarjem je na steni s štirilistnem medaljonu Sv. Družina, nad oltarjem Srca Jezusovega nasproti pa Marijino vzebovzetje. Nad južnim portalom in nad slavolokom kapele sta plitvi, dekorativno poslikani sosvodnici. Freske v kapeli je 1904 prav tako naslikal Del Neri (sign. in dat.). V osrednjem medaljonu oboka je Ecce homo, nad oltarjem Kristus nese križ, ob slavoloku Bičanje, na vzhodni strani Oljska gora, na zahodni strani pa Kronanje s trnjem. Na vzhodni steni je v štukiranem okvirju upodobljena Žalostna Mati Božja pod križem.   Oprema Veliki oltar sv. Križa je marmornat, strebrenega tipa. Trije pari stebrov, od katerih sta sprednja iz črnega marmorja, vibasta in diagonalno postavljena, nosijo ogredje z volutami in predrto atiko. V njej je relief Boga Očega v nebeški slavi, ki ga spremljajo angeli. Oltar je iz 1. pol. 18. stol., bela marmorna kipa sv. Mohorja in sv. Fortunata ob njem pa sta manj kvalitetni deli iz 1777 (dat.). Slika Križanega s sv. Marijo Magdaleno ( o. na pl.) je iz poznega 17. stol. Na tabernaklju, ki je verjetno prav tako iz 1777, stoji kpi vstalega Kristusa iz 19. stol. Za velikim oltarjem je na levi strani na tleh pokrov grobnice z letnico 1627, ki je bil pred obnovo v 60. letih 20. stol v ladijskem tlaku pred prezbiterijem. V severno steno je vzidana baročna marmorna inkrustirana omarica za sveta olja. Daritveni oltar so naredili 1968 iz obhajilne mize. Baročna prižnica na levi strani slavoloka je iz inkrustiranega marmorja. Na njej je relief Škapulirske Matere Božje, ki ga obdajajo kipci štirih cerkvenih očetov. Na desni strani slavoloka stoji krstilnik iz 1858, obdan z marmornim okvirjem, nad katerim je luneta s Krstom v Jordanu, delom Tonega Kralja najbrž iz 60. let 20. stol. Neoklasicistična stranska oltarja Device Marije in Srca Jezusovega ob prezbiteriju iz 19. stol. sta nadomestila rezljana oltarja iz 17. stol., ki so ju prodali. Pri obeh nosijo jonski stebri dvojen arhitrav s palmetnim akroterijem. Marijin kip je iz 20. stol., kip Srca Jezusovega pa iz časa nastanka oltarjev. Druga dva stranska oltarja sv. Jožefa in sv. Treh kraljev sta pendanta iz 1663 (dat). Pripadata tipu zlatega oltarja z značilno zgodnjebaročno ornamentiko še manierističnega izvora. Polihromacije in pozlate skorajda ni več; izgubljenih je tudi več kipcev. V tronu oltarja sv. Jožefa in v severni niši je velika Smrt sv. Jožefa (o. na pl.) iz 18. stol., ki je preslikana. V atiki je slika Device Marije z Detetom, ki krona sv. Frančiška Asiškega (o. na pl) iz časa nastanka oltarja. Vrh oltarja je kip sv. Jurija, ki ga obdajata puta na prekinjenem trikotnem raztrepu. V oltarju sv. Treh kraljev v južni niši sta sliki Poklon sv. Treh kraljev in Beg v Egipt (o. na pl.) iz časa nastanka oltarja. Oltar sv. Križa v kapeli je srebrnega tipa. Lahko bi bil nastal že ob koncu 17. stol., vendar je bil 1861 predelan. Menzo, v kateri je bil Božji grob, zapira kovana mreža iz 17. stol. Tabernakelj obdajata relikviarijski omarici. Kip Križanega, ki visi pred poslikanim ozadjem v oltarju, je poznogotsko delo z zač. 16. stol. in pripada slogu paralelnih gub. Na steni pod pevskim korom sta postavljena kipa iz 1. pol. 20. stol., sv. Alojzij Gonzaga in sv. Terezija Deteta Jezusa. V zakristiji stoji omara iz 1736. Za obisk se je potrebno predhodno najaviti.   Župnijska cerkev povišanja sv. Križa v Vipavskem Križuhttps://zupnija-vipavski-kriz.rkc.si/index.php/content/display/41