Postavitev lurške votline v Plačah sega v leto 1946, zamisel zanjo pa je nekoliko starejša in je neposredno povezana z žalostnimi dogodki druge svetovne vojne, ki so močno zaznamovali tudi življenje v naši župniji. Med temi je bil posebno hud udarec požig vasi Cesta junija 1944. V času tesnobne negotovosti je gospod Andrej Simčič, župnik v Vipavskem Križu (takratnem Svetem Križu), svoje župljane priporočil v varstvo Mariji in se zaobljubil, da bo dal v Plačah po preživetih vojnih grozotah njej v zahvalo sezidati lurško votlino. Župnikov predlog je bil z navdušenjem sprejet in se je začel uresničevati slabo leto po koncu vojne. 24. februarja 1946 je bil položen temeljni kamen, ki ga je ob slovesni maši blagoslovil p. Anton Vovk, tedanji predstojnik kriškega kapucinskega samostana. Kmalu za tem so stekla dela, pri katerih je nesebično sodelovala vsa vas. Še v istem letu je bila na mestu, kjer je prej stalo skromno Marijino znamenje oziroma »kapelica«, zgrajena lurška votlina. Gradbena dela je zgledno opravil zidarski mojster Srečko iz Lokavca. Marijin kip je bil izdelan v Padovi in bil aprila 1947 prepeljan v našo župnijo. V Šempetru ga je prevzel Franc Vidic iz Dobravelj, ki je s kmečkim vozom poskrbel za prevoz. Za vozom sta kip vso pot peš spremljala gospod Simčič in p. Avrelij Šerik. Pred posvetitvijo lurške votline je gospod Simčič šel v Lurd in iz lurškega studenčka prinesel blagoslovljeno vodo. V lurški votlini je bilo kmalu vse pripravljeno za prvo bogoslužno slovesnost. 11. maja 1947 dopoldne je svetišče blagoslovil msgr. Mihael Toroš, pooblaščenec tedanjega goriškega nadškofa, in tu daroval prvo sveto mašo. Glavni dogodek je sledil popoldne, ko je Franc Grum iz Ajdovščine z dvema konjema iz kriške župnijske cerkve v lurško votlino pripeljal pravkar blagoslovljen Marijin kip. Iz Križa se je vila dolga procesija vernikov. Ti so nato v lurški votlini prisostvovali obredu, ki ga je vodil p. Anton Vovk, in ki se je v poznem večeru zaključil s prepevanjem Marijinih pesmi. Odtlej prihajajo na ta kraj častit lurško Mater Božjo verniki od blizu in daleč, še posebej množično vsako drugo nedeljo v maju, ko v molitvi in pesmi zmeraj znova oživi moč upanja, ki je prevevalo prvo slovesnost.   Zapisano po pripovedovanju Silvane Ožbot (roj. 1928). https://zupnija-vipavski-kriz.rkc.si/index.php/content/display/55