Kdaj je bila zgrajena in kako velika je bila prva cerkev ni znano. Verjetno je bila majhna (kapela dvorca), zato so leta 1770 zgradili novo. O tem priča letnica, ki je vklesana na prekladi nad vhodom v cerkev. Cerkev je na vzvišenem prostoru nad vasjo. Nad njo je le še nekaj hiš (zaselek Brith). Okrog cerkve je lep obzidan prostor, ki je nekoč služil za pokopališče. Zgrajena je v romanskem slogu. Zidana je iz domačega kamna. Zidovi so 80 cm debeli. Dolžina zunanjosti je 15,40 m, širina pa 8,90 m visoka pa je 9,30 m. Ima 12 oken. Ladja in prezbiterij sta tlakovana s kraškim kamnom. Streha je pokrita s korci, pod njimi pa so planete. Popravljena je bila leta 1981. Sedanjo cerkev je leta 1889 poslikal goriški slikar Clemente Del Neri ter slike nato leta 1940 sam restavriral. Zadnjič je bila prepleskana leta 2001. Na stropu ladje je upodobljen sv. Florijan, ki gasi požar, v sredini je kronanje Device Marije in nad korom sv. Rok v nebeški slavi. Cerkev ima štiri oltarje: tri lepe baročne marmornate oltarje in enega novejšega, obrnjenega proti ljudstvu. Veliki oltar je posveten  sv. Florijanu. Pod sliko sv. Florjana je marmornat tabernakelj, ki ima vratca iz medenine. Desni stranski oltar je posvečen Srcu Jezusovemu, levi stranski oltar pa je posvečen Materi Božji. Križev pot, slikan na platno, je delo Franza Gottwalda z Dunaja. Okvirje je izdelal pokojni mizar Franc Bavčar iz Sela pri Batujah. Križev pot je bil blagoslovljen 22. maja 1902. Orgle, ki so bile v uporabi do leta 1957, so bile delo Franca Goršiča. Ta jih je postavil leta 1875. Kasneje leta 1901 jih je prenovil in obrnil proti oltarju Achille Bianchi. Dispozicijo za sedanje orgle je napravil kanonik Franc Kimovec. Izdal pa jih je Andrej Benda, bivši sodelavec mojstra Jenka iz Šentvidu nad Ljubljano. Orgle so pnevmatične in imajo 11 pojočih registrov. Zakristija je na levi strani prezbiterija. zvonik je bil prizidan okrog leta 1883. Visok je 35 m. Ima pločevinasto kapo z bakreno kroglo s križem ter strelovod. Do leta 1942 je cerkev imela tri zvonove. Takratna Italijanska oblast je dva vzela v vojne namene v skupni teži 533 kg. Ostal je največji, ki pa je leta 1960 počil. Septembra 1967 je livar Franc Mostar prelil večji zvon v tri manjše: veliki zvon z napisom ˝Sveti Florijan prosi za nas˝ ima letnico 1967, tehta 410 kg, srednji zvon z napisom ˝Sveti Jožef prosi za nas˝ ima letnico 1967, tehta 230 kg, mali zvon z napisom ˝Sveti Florijan / ognja, pregreha, braniti dom in strehe˝ima letnico 1965, tehta 130 kg. Do leta 1813 so otroke iz Velikih Žabelj morali nositi h krstu v Sv. Križ. Cerkev namreč ni imela krstnega kamna in ni hranila Najsvetejšega. Dne 30. junija 1813 pa je goriški nadškof Inzaghi imenoval prvega vikariata za Velike Žablje. Od leta 1913 do današnjega dne se je v naši župniji razvrstilo že 53 duhovnikov, kaplanov, kuratov, vikarjev in kapucinov. 1. januarja 2018 je župnija Velike Žablje postala podružnica župnije Vipavski Križ. Upravljajo jo bratje kapucini iz Vipavskega Križa. https://zupnija-vipavski-kriz.rkc.si/index.php/content/display/58