Cerkev sv. Petra v Dobravljah

Lega in tloris
Pravilno orientirana cerkev sv. Petra stoji na samem, sredi polja južno od vasi. Obdaja jo nizko obzidje, ki oklepa tudi staro pokopališče na zahodni strani. Na severu je zid predrt z vhodom, poudarjenim z dvema stolpoma, ki nosita krogli s križema. V tlorisu si sledijo prezbiterij, lada in zvonik. Ob severni steni prezbiterija in ladje je prizidana zakristija.
 

Zgodovina
Cerkev je omenjena 1523. Prvotno je bila podružnica župnije v Kamnjah. Sedanja stavba je bla sezidana 1641 v formah, značilnih za lokalno arhitekturo v 17. stol. V 60. letih 18. stoletja so jo na novo obokali, opremili in prizidali zakristijo.
 

Zunanjščina
Ladja je pravokotna, prezbiterij ima triosminski zaključek.
Pred zahodno steno stoji zvonik oglejskega tipa. Na njej sta levo in desno od njega polkrožno zaključeni niši. Pod zvonikom, ki se v pritličju odpira s tremi vhodi, je kamnit glavni portal z blazinastim frizom. V vzhodni stranici prezbiterija je vzidana plošča z napisom in letnico 1641.
 

Notranjščina
Stene členijo pilastri, ki delijo ladjo v tri široke pole in nosijo venčni zidec. V srednji poli se steni odpirata z oltarnima nišama. Prezbiterij in ladja sta ločena s pilastrskim slavolokom z agrafo. Prezbiterij je pokrit z banjastim obokom in sosvodnicami, ladja pa z zarcalnim obokom s sovodnicami.
 

Poslikava
Celoten prezbiterij je 1768 poslikal Anton Cebej. Vrh oboka je Poveličanje sv. Petra. Na poljih med sosvodnicama sta naslikana sv. Marko (levo) in sv. Štefan (desno). Pod njima sta na severni in južni steni upodobljeni njuni mučeništvi. Na zadnjih treh stenah je iluzionistično naslikan oltarni nastavek s stebri, pilastri, ogredjem in volutno atiko, na kateri sedita puta. Vrh nje je v medaljonu Sv. Duh. Prizor Mučeništvo sv. Marka in nekateri drugi detajli so bili 1978 preslikani. Pod Mučeništvom sv. Štefana je v kartuši latinski napis - slikarjev podpis.
Na ladijskem oboku je Cebej poslikal tri polja v štukiranih okvirjih: Sv. Peter, Marijino kronanje in Sv. Pavel. Na južni steni je Cebej ob slavoloku upodobil sv. Janeza Nepomuka v niši, ki posnema arhitekturo stranskih oltarjev v cerkvi. Puta v atiki niše držita svetnikove simbole in kartušo z latinskim posvetilnim napisom, katerega kronogram da letnico 1768.
 

Oprema
Veliki marmorni oltar sv. petra je baldahinskega tipa. Nad inkrustirano menzo v obliki sarkofaga je kip sv. Petra, obdan z zastorom, ki pada iz baldahina nad njim. Oltar je bil verjetno izdelan v istem času kakor freske, le kipi sv. Petra, sv. Marka in sv. Štefana iz belega marmorja so verjetno nastali pozneje.
Poznobaročna stranska oltarja sv. Apolonije in sv. Janeza in Pavla iz 1768 sta pendanta in pripadata okvirnemu tipu. V levem je Cebejeva slika sv. Apolonije iz 1768 (sign in dat), ki jo obstopata kipa sv. Katarine Aleksandrijske in sv. Barbare, vrh konzol pa sta kipca svetnic. V tronu desnega oltarja je Cebejeva slika sv. Janeza in Pavla. Ob njej stojita kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Frančiška Ksaverja, vhr konzol pa kipca svetnikov iz 17. stol., ki sta očitno ostanka prejšnjih oltarjev.
Cebejeva slika Sv. Duha na stropu prižnice, Križev pot (o. na pl.), prej pripisan Cebeju, je anonimno delo 2. pol. 18. stol.
V zakristiji stoji intarzirana omara iz 2. pol. 18. stol. Slika Brezmadežne (o. na pl.) je nastala v 1. pol. 19. stol. še v baročni tradiciji.

Za ogled cerkve se je potrebno najaviti, da vas do cerkve spremlja ključar.
 


Podružnična cerkev sv. Petra v Dobravljah